V pregled je vključen pogovor z urologom in njegovo svetovanje, digitorektalni pregled prostate in določitev PSA v krvi. Ker do sedaj še ni bilo dokazano, da preventivni pregledi prostate izboljšajo preživetje zaradi raka prostate v populaciji, urologi raje kot preventivni pregled prostate uporabljajo izraz zgodnje odkrivanje raka na prostati. 

Pri tej preiskavi urolog v danko vstavi ultrazvočno sondo (paličasto orodje, ki ima na konici ultrazvočni sistem oddajnika in sprejemnika), s katero na zaslonu urolog oceni različne parametre spodnjih sečil. Z ultrazvočno preiskavo se lahko oceni velikost prostate – ker sondo urolog praktično skoraj neposredno pritiska na prostato, je ta preiskava najbolj natančna pri oceni velikosti prostate. Hkrati je tudi po smernicah Evropskega združenja za urologijo ta preiskava najbolj priporočljiva za ocenjevanje velikosti tega organa.

Urolog lahko dodatno oceni sestavo prostate (arhitekturo, način rasti, nepravilnosti v zgradbi,...), oceni velikost semenskih mešičkov ob prostati in oceni sečni mehur. Pri slednjem lahko urolog oceni izpolnjenost sečnega mehurja in nepravilnosti v njem (kamni, tumorji, bolezenska izbočenja ali vbočenja stene).

V lokalni anesteziji urolog s pomočjo ultrazvočne sonde in biopsijske igle skozi danko odvzame več vzorcev tkiva prostate in jih pošlje na histološko analizo. Pred biopsijo dobi preiskovanec pisna navodila in zaščitni odmerek antibiotika. Poseg je praktično neboleč, traja okoli 15 – 20 minut, po njem pa je potrebno počakati še kakšno uro, da se urolog prepriča, da po posegu ni prišlo do pomembnejše kravavitve iz danke ali sečil. Običajno urolog odvzame 10 do 12 vzorčkov, lahko pa tudi več (odvisno od velikosti prostate). Te vzorčke urolog pošlje v patohistološki laboratorij na analizo, ki jo potem dobi v 2 do 3 tednih. 

Po posegu so najpogostejši resni zapleti: krvavitev iz področja danke, krvavitev iz sečil ali vnetje. Teh zapletov je zelo malo (od 1 do 2 %).

Zaradi slabše občutljivosti lahko urolog kasneje (čez mesec ali več) opravi drugo biopsijo, če prva ne bi odkrila rakavega bolenja, kazalci pa bi kljub temu kazali nanj. O dodatnih biopsijah se urolog pogovori s pacientom.

Najenostavnejša od urodinamskih preiskav, a zelo koristna pri začetni oceni težav pri uriniranju. Ta preiskava meri količino izločenega urina v času (pacient urinira v posebno posodico), z grafičnim izpisom pa urolog lažje oceni, za kakšne težave gre. Skupaj z oceno izpolnjnosti sečnega mehurja lahko urolog oceni, ali gre za težavo pri izpraznjenju sečnega mehurja zaradi zapore v odtoku urina ali v slabši krčljivosti sečnega mehurja.

Enostavna preiskava z abdominalno ultrazvočno sondo (posebno orodje, ki ga urolog nasloni na trebušno steno), s pomočjo katere urolog oceni, ali pacient sečni mehur ali ne. Urolog izmeri, koliko urina je še ostalo v samem organu in posledično z drugimi kliničnimi podatki, ki jih ima na razpolago, oceni, ali so pri pacientu prisotne težave z izpraznjenjem ali z zadrževanjem urina. 

Ta endoskopski pregled spodnjih sečil omogoča ocenitev stanja sečnega mehurja, prostate in sečnice. Je nujen pri pacientih, ki jih urologi spremljajo po operaciji tumorjev sečnega mehurja in je nepogrešljiv pri diagnostiki težav pri uriniranju. Še posebej, če so težave povezane s povečano prostato ali z zožitvijo sečnice. Uporablja se tudi pri diagnostiki uhajanja vode, ponavljajočih se vnetjih sečil ali pri krvavitvah v urinu. 

Z upogljivim in mehkim aparatom urolog s pomočjo kamere natančno opredeli stanje organov spodnjih sečil. Pregled traja običajno nekaj minut, uporablja se le lokalna anestezija, ker je poseg s takšnim aparatom praktično neboleč.

Po posegu se lahko redko pojavi vnetje sečil ali pa se redkeje zapora urina, ki se ju lahko enostavno reši z antibiotičnim zdravljenjem ali s prehodno vstavitvijo urinskega katetra.