Bolezni penisa in sečnice
Falus je skozi stoletja ostal simbol moči in rodovitnosti. Zato je jasno, da je vsaka estetska in funkcionalna sprememba na njem moteča.

Penis in v njem potekajoča sečnica sta v urologiji zelo pomembna, saj se zaradi njunega telesnega položaja na njiju lahko pojavljajo različne težave (poškodbe, vnetja,...). Pri moškem spolnem udu imajo moški tudi določena pričakovanja, kar se estetskega in funkcionalnega vidika tiče. V urološki ordinaciji se ukvarjajo z obema, saj je znano, da lahko težave ali nezadovoljstvo v spolnosti pacienta pripeljejo do psihofizičnega stresa. V urološki ordinaciji Tauro lahko pacienti pričakujejo diskretost in prostor za zaupanje, ki sta najpomembnejša dejavnika na poti k rešitvi težav.

Fotografija

Zožena kožica (prepucij) penisa, ki je ni moč potegniti čez glavico spolnega uda, imenujemo fimoza. Pri starosti 3 let lahko 89 % dečkov potegne kožico prepucija čez glavico penisa, pri odraslih pa je fimoza prisotna pri 1 % moških. Ločimo fiziološko in patološko fimozo. Pri prvi gre za prirojeno stanje, ki ga lahko urologi zdravijo samo z lokalnim mazilom, medtem ko patološko (posledica vnetij, poškodbe, drugih obolenj …) zdravijo kirurško.

Kirurško zdravljenje (obrezovanje, lat. circumcisio) lahko urolog opravi po dopolnjenem drugem letu starosti, izjemoma lahko tudi prej, če je otrok prebolel vnetje sečil ali če bi mu fimoza preprečevala normalno uriniranje.

Ker urolog obravnava pacienta celostno, je tudi bolj priporočljivo, da poseg cirkumcizije opravi urolog in ne kateri od drugih specialistov (plastični kirurgi, splošni kirurgi), saj se nemalokrat zgodi, da drugi specialisti, ki sicer opravijo poseg korektno, ne opazijo tudi drugih uroloških patoloških stanj, ki so lahko pridružena.

 

Indikacija za obrezovanje je fimoza, ki nastane zaradi ponavljajočih se vnetij in posledičnega brazgotinjenja kožice prepucija. Pri primarni (fiziološki) fimozi je prav tako potrebno opraviti obrezanje, če ima pacient ponavljajoča se vnetja sečil.

Ukrivljenost penisa je patološko stanje, ki nastane zaradi različnih razlogov, moteče pa je zaradi funkcionalnih (nezmožnost zadovoljivega spolnega odnosa, težave pri uriniranju) in estetskih razlogov.

Ukrivljenosti lahko delimo glede na nastanek (prirojene in pridobljenje) in glede na način ukrivljenosti (ventralne in dorzalne).

Prirojene ukrivljenosti penisa so redke in jih odkrijejo pri 1 % do 5 % otrok. Lahko so povezane s hipospadijo, vendar redkeje. Študij, ki bi dokazovale, da je zdravljenje kurvature v otroštvu bolj učinkovito kot v odrasli dobi, ni. Izkazalo se je, da je edini način zrdavljenja kirurški, vendar ne pred koncem rasti.

Pridobljene ukrivljenosti penisa so v večini primerov povezane s Peyroniejevo boleznijo. Poškodba penisa je drugi najpogostejši vzrok za prirojeno ukrivljenost, vendar je takšnih pacientov zelo malo.

Urologi zdravijo ukrivljenost penisa običajno s kirurškim posegom - dekurvacijo.

Prvi je obolenje opisal francoski kirurg François Gigot de Peyronie leta 1743 in ga imenujejo tudi induratio penis plastica ali redkeje kronično vnetje tunike albuginee. Bistvena značilnost tega obolenja je nastanek čvrstih fibrotičnih plakov na penisu in ukrivljenost spolnega uda. Bolezen prinaša zaradi fizičnih težav precejšen udarec kvaliteti življenja in marsikateremu moškemu povzroči depresijo.

Splošno
Natančen vzrok za nastanek te bolezni še ni znan, strokovnjaki pa se strinjajo, da je najverjetnejši povezan s ponavljajočimi se drobnimi poškodbami tunike albuginee (notranje ovojnice penisa), ki privede do vnetne reakcije in posledično brazgotinjenja.

Bolezen je povezana z nekaterimi drugimi obolenji zahodne civilizacije – s sladkorno boleznijo, z ishemično boleznijo srca, s prekomernim pijtem alkohola, s kajenjem in z motnjami v metabolizmu maščob. Okoli tretjina pacientov ima tudi podobno obolenje na roki (Dupuytrenove kontrakture), vendar do sedaj še niso dokazali njune neposredne povezanosti. S to boleznijo ima težave približno od 3 do 5 % vseh moških.

Naravni potek bolezni ima dve obdobji, akutno (vnetno) in kronično (brazgotinsko). V prvem obdobju imajo lahko pacienti bolečine med erekcijami ali tudi, ko je penis flakciden (nenabrekel, upadel). Opazijo lahko tudi mehek plak ali zatrdlino na penisu. Nato nastopi drugo obdobje, ko že omenjeno področje na penisu otrdi in potegne tkivo skupaj. Zaradi tega procesa se ustvari krivina na penisu. Natančnih podatkov,  koliko pacientov s Peyroniejevo boleznijo dobi težave z ukrivljenostjo penisa, ni moč dobiti, znano pa je, da se pri približno tretjini z ukrivljenostjo penisa stanje poslabša. Samo okoli 10 % pacientov se kasneje ukrivljenost spontano popravi. Obe fazi lahko trajata različno dolgo, običajno pa skupaj leto dni.

Zdravljenje
Od odkritja bolezni v drugi polovici 18. stoletja so številni znanstveniki poskušali odkriti magično zdravilo, ki bi bolezen ozdravilo. Tudi danes je znanih precej farmakoloških oralnih in parenteralnih pripravkov, vendar Evropsko združenje za urologijo priznava učinek le nekaterim:

  1. peroralna zdravila (tablete ali kapsule): vitamin E, Potaba (kalijev paraaminobenzoat), kolhicin, tamoksifen,
  2. aplikacijski preparati (injekcije): interferon, kolagenaze, steroidi, in
  3. drugi topični pripravki (mazila) in drugo: verapamil, ESWL, vakuumske naprave.

Čeprav so nekatere študije dokazale zmanjšanje plakov in tudi zmanjšanje bolečin, pa samo majhen delež pacientov (nekaj odstotkov) opazi koristi pri ukrivljenosti penisa. Tako ostaja kirurško zdravljenje edini način, kako zdraviti ukrivljenost penisa. Zanjo se lahko pacient dogovori z urologom šele, ko je bolezen stabilna (pacient nima bolečin ali sprememb v ukrivljenosti penisa). To običajno pomeni 12 mesecev po pričetku težav, vsekakor pa vsaj 3 mesec po koncu kakršnihkoli težav povezanih z boleznijo (spreminjanje plakov in ukrivljenosti, bolečine).

Zaradi najrazličnejših razlogov, najpogosteje pa zaradi lokalnih vnetij in nekaterih sistemskih bolezni, kot je sladkorna bolezen, se sečnica zoži. Če pride do zožitve na zunanjem izhodu sečnice, se lahko pojavijo težave, ki lahko vodijo celo v zaporo urina. Slab in predvsem tanek curek urina je najpogostejši kazalec, da je zunanje ustje sečnice zoženo, in v tem primeru je dobro, da pacient poišče pomoč pri urologu. Pojavi se lahko tudi občutek nepopolnega izpraznenja sečnega mehurja in pacienti opažajo, da se morajo pri uriniranju napenjati.

Poleg osnovnega urološkega pregleda, kjer urolog natančno pregleda zunanje genitalije, lahko v naslednjem koraku odredi uroflowmetrijo. Če ta pokaže na možnost zožitve zunanjega ustja sečnice, potem urolog običajno predlaga meatotomijo v lokalni anesteziji.

Vprašali ste
Pozdravljeni,  ker je šlo za le eno spremembo, verjetno ni šlo za genitalni herpes. Če bi se kdaj pojavilo več sprememb, vam svetujem, da se oglasite pri dermatovenerologih zaradi izključitve omenjenegea obolenja. S spoštovanjem. ...
Pozdravljeni,  odmerek lahko dvignete na 20 mcg dnevno. Bodite pa pozorni na podaljšano erekcijo, da ne bi prišlo do priapizma (več kot 4 ure). Regeneracija živcev je, po mojem mnenju, mimo in zato zdravljenje z npr. vitamini skupine B, nimajo več smisla. S spoštovanjem. ...
Pozdravljeni,  če menite, da je prostide kriv za vašo srbečico,...