Okužbe sečil
S pojavom rezistentnih sevov bakterij, ki povzročajo okužbe sečil se veča pomen natančnega in pravilnega zdravljenja okužb z antibiotiki.

V to skupino bolezni spada širok spekter obolenj pa tudi stanj, ki lahko sama po sebi ne povzročajo kliničnih znakov ali simptomov. Okužbe sečil spadajo med najpogostejše okužbe pri ljudeh, zato so stroški zdravljenj le-teh zelo visoki. Približno od 25 do 35 odstotkov žensk med 20. in 40. letom starosti išče vsaj enkrat pomoč pri izbranem zdravniku zaradi nezapletene okužbe sečil.

Najpogostejši potek okužbe sečil je ascendentni (dvigajoči) - bakterije potujejo iz sečnice navzgor v sečni mehur in lahko tudi v zgornja sečila (ledvici). Ker je njihova sečnica krajša, imajo ženske statistično več okužb sečil kot moški. Ljudje imajo več okužb tudi, če imajo v mehur vstavljen trajni urinski kateter ali če so imeli pred kratkim operativni poseg na spodnjih sečilih (endoskopske posege na mehurju, prostati ali sečnici).

Redkejša pot okužbe sečil je hematogena - bakterije po krvi pridejo do sečil in tam ustvarjajo vnetje.

Delitev okužb sečil

Zaradi praktičnih razlogov se okužbe sečil delijo glede na klinične simptome na:

  1. nezapletene okužbe spodnjih sečil  (akutni cistitis)
  2. nezapletene okužbe ledvičnega meha in parenhima ledvice (pielonefritise)
  3. zapletene okužbe sečil s pielonefritisom ali brez njega,
  4. urosepse (septična stanja, ki jih povzročajo patogene bakterije iz sečil)
  5. vnetja sečnice (uretritis)
  6. posebne okužbe (prostatitis, epididimitis, orhitis)

Zapletene okužbe so povezane z več dejavniki, ki vplivajo na težji potek obolenja in večjo možnost za kasnejše zaplete. Med njimi so: starost nad 65 let, sladkorna bolezen, nosečnost, prirojene anatomske urološke nepravilnosti, slabša telesna imunost (imunoterapija, po presaditvah organov itd.), vstavljen trajni urinski kateter, bolnišnična okužba itd. Pri teh okužbah mora biti urolog pri zdravljenju in diagnostiki še posebno pozoren, saj lahko zapleti vodijo v resna, tudi življenjsko ogrožujoča stanja.

Fotografija


Klinična slika
Vnetje sečnega mehurja je najpogostejša okužba sečil pri ženskah. Kaže se s stalnim tiščanjem na vodo, z bolečinami v spodnjem delu trebuha, s pekočim uriniranjem in v 40 odstotkih tudi s krvavo vodo. Kri v vodi ni znak, ki bi napovedoval zapleteno okužbo.

Diagnoza
Diagnozo urologi postavijo z anamnezo, s kliničnim pregledom in z analizo seča.

Zdravljenje
Pri nezapletenih okužbah je dovolj kratkotrajna antibiotična kura, medtem ko je treba pri zapletenih okužbah antibiotično zdravljenje prilagoditi.


Klinična slika
Vnetje sečnice je dokaj pogosta okužba sečil, ki jo urologi odkrijejo predvsem pri spolno aktivnih mladih ljudeh, ki imajo nezaščitene spolne odnose. Glavni povzročitelji uretritisov so tudi povzročitelji spolno prenosljivih bolezni, v zahodnem svetu sta najpogostejša klamidija (lat. Chlamydia trachomatis) in gonokok (lat. Neisseria gonorrhoeae). Redkejša povzročitelja sta mikoplazma (lat. Mycoplasma genitalium) in trihomonas (lat. Trychomonas vaginalis). Poleg mikrobov lahko uretritis povzročijo tudi druge bolezni ali dejavniki (kemični, mehanski, nekatere kronične bolezni).

Pacienti in pacientke imajo, predvsem pri okužbi s klamidijo, večkrat klinično sliko brez simptomov ali znakov obolenja. Najpomembnejši znak vnetja sečnice je izcedek. Medtem ko je pri gonoreji jutranji izcedek gost, belorumen in smrdeč, je pri klamidiji največkrat prozoren, brez izrazitega vonja in redek. Izcedku se lahko pridruži tudi pekoč občutek pri uriniranju, občutek tiščanja na vodo ali občutek nepopolnega izpraznjenja sečnega mehurja.

Zelo pomembna je ozaveščenost o spolno prenosljivih obolenjih, saj lahko nezdravljenje nekaterih bolezni povzroči trajne poškodbe v urogenitalnem sistemu. Klamidija in gonoreja sta najpogostejša povzročitelja neplodnosti in zunajmaternične nosečnosti v zahodnem svetu.

Diagnoza
Diagnozo postavi urolog največkrat z brisom sečnice, včasih pa lahko povzročitelja izolirajo tudi pri analizi seča.

Zdravljenje
Zdravljenje bakterijskih uretritisov je enostavno, pri nekaterih je dovolj le enkratni odmerek antibiotika.

Klinična slika
Vnetje, ki zajema meh in parenhim ledvice, je nevarnejša okužba sečil, ki lahko povzroči tudi septično stanje, odpoved ledvic in druge resne zaplete. Kaže se s povišano telesno temperaturo (običajno nad 38 st. C) in bolečinami v ledvenem delu (kjer leži ledvica). Ker gre pri tej okužbi največkrat za ascendentno (okužba potuje navzgor od spodnjih sečil do zgornjih sečil) pot okužbe, so zato običajno pridruženi še znaki in simptomi okužbe sečnega mehurja.

Diagnoza
Diagnozo postavijo urologi običajno ob kombinaciji klinične slike in z analizo seča. Zaradi drugih obolenj, ki povzročajo bolečine v širšem ledvenem področju (lumbalgija, vnetje žolčnika, kamni, druga vnetja) je postavitev diagnoze včasih težja.

Zdravljenje
Pielonefritis zdravijo z antibiotikom od 7 dni do dveh tednov, odvisno od pridruženih bolezni ali stanj. Po potrebi lahko odmerek zdravila spremenijo ali podaljšajo zdravljenje z njim.


Klinična slika
Vnetje obsečnice ali prostate je pomembno obolenje, ki je sicer največkrat kronične narave, lahko pa gre tudi za akutno, življenjsko ogrožujoče obolenje. Glede na trajanje obolenja ga delijo na akutnega ali kroničnega (če traja vsaj 3 mesece). Zaradi težje diagnostike (le v do 10 % primerov odkrijejo povzročitelja z rutinskimi preiskavami) je ločevanje prostatitisa od drugih obolenj težje. Kronični prostatitis je najpogostejši vzrok za ponavljajoče se okužbe sečil pri moških. Zaradi praktičnosti so prostatitise razdelili v 4 skupine:

  1. akutni bakterijski
  2. kronični bakterijski
  3. kronični nebakterijski
    - vnetni (vnetne celice v semenu, eksprimatu ali seču po masaži prostate)
    - nevnetni (ni vnetnih celic v semenu, eksprimatu ali seču po masaži prostate)
  4. asimptomatski vnetni prostatitis

Simptomatika je pri tem obolenju zelo raznolika, od nenadne vročine, mrzlic in pogostih, pekočih uriniranj do kroničnega poteka, ki se kaže z bolečinami v presredku, v področju skrotalne vreče ali na stegnih, brez težav pri uriniranju.

Diagnoza
Diagnostika poteka z običajnimi preiskovalnimi metodami (analiza seča, eksprimat iz prostate po masaži le-te, digitorektalni pregled prostate, uroflowmetrija, določitev zastanka urina po uriniranju itd.), invazivnejše metode (biopsije) se niso izkazale kot uporabne, saj lahko pacientu povzročijo še več težav.

Zdravljenje
Zdravljenje z antibiotiki je obvezno pri akutnem prostatitisu, priporočeno pri kroničnem prostatitisu in ga lahko poskusimo tudi pri nebakterijskem vnetnem prostatitisu. Dodatno urologi velikokrat predpišejo tudi alfa adrenergične blokatorje, zdravila, ki omogočajo lažje praznjenje mehurja in omogočajo lažje odpiranje sečnice pri uriniranju.

Vprašali ste
Pozdravljeni,  potrebovali bi urološki pregled in pogovor...
Pozdravljeni,  zdravljenje s šestdnevno antibiotično kuro...
Pozdravljeni,  zdravljenje povečane prostate z dutasteridom, ki...