Šibek curek urina: kdaj je razlog za obisk urologa?
Šibek curek urina oziroma slabši pretok urina je težava, s katero se srečuje veliko ljudi – od otrok do odraslih in tudi pri starejših pacientih. Kaže se predvsem s podaljšanim uriniranjem, včasih pa tudi s pogostejšimi okužbami sečil.
Slab pretok urina je lahko posledica dveh glavnih dejavnikov: slabšega delovanja sečnega mehurja oziroma slabšega krčenja sečnega mehurja ter zožitve sečnice oziroma sečne poti pod sečnim mehurjem.
Marsikateri bolnik, ki pride k urologu zaradi tovrstnih težav, ima v mislih predvsem zožitev sečnice, ki jo povzroča prostata. Pri tem pa pogosto ne upošteva dejstva, da je za dober pretok urina potreben tudi ustrezen pritisk urina, ki ga ustvarja sečni mehur. Številna obolenja lahko povzročijo slabšo krčljivost tega organa. Pri tem ne smemo pozabiti, da je sečni mehur organ, ki je nadzorovan preko živčnih vlaken. Posledično lahko številna nevrološka obolenja privedejo do slabšega delovanja sečnega mehurja.
Urologi to pogosto opažajo pri bolnikih, ki so utrpeli možgansko kap, pri pacientih z nevrološkimi boleznimi ali pri ljudeh z okvarami hrbtenice.
Pri redkih bolnikih urologi odkrijejo popolnoma normalno stanje sečil – sečni mehur in sečnica sta povsem normalna, vendar curek urina kljub temu ostaja zelo slab. V takšnih primerih govorimo o idiopatski okvari sečnega mehurja, ki jo je zelo težko zdraviti. Trenutno namreč urologi nimajo zdravil, ki bi lahko bistveno izboljšala krčljivost tega organa.
Šibek curek urina in zožitev sečnice
Kot drugi najpomembnejši dejavnik pri slabem pretoku urina se pojavlja zožitev sečnice. Ta je lahko organska zožitev, ki nastane zaradi vnetij v sečnici, poškodb ali podobnih stanj. Lahko pa je povezana tudi z genetskimi dejavniki ali s povečano prostato. Prav povečana prostata je najpogostejši vzrok za slabši curek urina. Ker se prostata pri večini moških s starostjo povečuje, se težave z uriniranjem pogosto postopno slabšajo.
Pregled pri urologu je v takšnih primerih izredno pomemben. Urolog lahko z ustreznimi preiskavami odkrije natančen vzrok težav pri uriniranju. Hkrati lahko pregleda tudi celoten sečni sistem, ki ga lahko občasno prizadene katera od resnejših bolezni.
Eden od glavnih diagnostičnih postopkov za oceno pretoka urina je uroflowmetrija. Gre za preprost postopek, pri katerem pacient izprazni sečni mehur v posebno posodo, ki je postavljena na majhni tehtnici. Na podlagi hitrosti pretoka oziroma hitrosti polnjenja te posode lahko urolog oceni stanje pretočnosti spodnjih sečil.
Pomembna je tudi ultrazvočna preiskava. Ta pokaže, ali ima pacient sposobnost popolnega izpraznjenja sečnega mehurja. Poleg tega lahko razkrije tudi morebitne spremembe v sečnem mehurju. Te spremembe pogosto kažejo na njegovo »trpljenje«, kadar se mora mehur dalj časa boriti proti zapori urina, ki jo povzroča povečana prostata.
Zadnji in nekoliko invazivnejši, vendar zelo pomemben diagnostični postopek je endoskopski pregled sečnice in sečnega mehurja. Ta preiskava omogoča natančen pregled sečnice. Poleg tega odkrije velikost prostate ter oceni stanje sečnega mehurja. Prav v sečnem mehurju so ob težavah pri uriniranju pogosto vidne značilne spremembe na sluznici, ki kažejo na dolgotrajno naprezanje mišic sečnega mehurja pri poskusu popolnega izpraznjenja.
Takšna preiskava je običajno zadnja v diagnostičnem postopku pregleda spodnjih sečil. Omogoči celovito sliko stanja urotrakta in urologu pomaga pri odločitvi glede nadaljnjega zdravljenja.
Pregled pri urologu je v primeru šibkega curka urina pomemben tudi z vidika splošnega zdravstvenega stanja pacienta. Predolgo odlašanje s pregledom lahko namreč privede do nepopravljivih okvar sečnega mehurja, zapiralke ter lahko poslabša rezultate kasnejšega urološkega zdravljenja.
