Okužbe sečil
S pojavom rezistentnih sevov bakterij, ki povzročajo okužbe sečil se veča pomen natančnega in pravilnega zdravljenja okužb z antibiotiki.
V to skupino bolezni spada širok spekter obolenj pa tudi stanj, ki lahko sama po sebi ne povzročajo kliničnih znakov ali simptomov. Okužbe sečil spadajo med najpogostejše okužbe pri ljudeh, zato so stroški zdravljenj le-teh zelo visoki.
Približno od 25 do 35 odstotkov žensk med 20. in 40. letom starosti išče vsaj enkrat pomoč pri izbranem zdravniku zaradi nezapletene okužbe sečil.
Najpogostejši potek okužbe sečil je ascendentni (dvigajoči) – bakterije potujejo iz sečnice navzgor v sečni mehur in lahko tudi v zgornja sečila (ledvici). Ker je njihova sečnica krajša, imajo ženske statistično več okužb sečil kot moški. Ljudje imajo več okužb tudi, če imajo v mehur vstavljen trajni urinski kateter ali če so imeli pred kratkim operativni poseg na spodnjih sečilih (endoskopske posege na mehurju, prostati ali sečnici).
Redkejša pot je hematogena – bakterije po krvi pridejo do sečil in tam ustvarjajo vnetje.
Delitev okužb sečil
Zaradi praktičnih razlogov se delijo glede na klinične simptome na:
- nezapletene okužbe spodnjih sečil (akutni cistitis)
- nezapletene okužbe ledvičnega meha in parenhima ledvice (pielonefritise)
- zapletene okužbe sečil s pielonefritisom ali brez njega,
- urosepse (septična stanja, ki jih povzročajo patogene bakterije iz sečil)
- vnetja sečnice (uretritis)
- posebne okužbe (prostatitis, epididimitis, orhitis)
Zapletene okužbe so povezane z več dejavniki, ki vplivajo na težji potek obolenja in večjo možnost za kasnejše zaplete. Med njimi so: starost nad 65 let, sladkorna bolezen, nosečnost in prirojene anatomske urološke nepravilnosti. Poleg tega so tudi slabša telesna imunost (imunoterapija, po presaditvah organov itd.), vstavljen trajni urinski kateter, bolnišnična okužba itd. Pri teh okužbah mora biti urolog pri zdravljenju in diagnostiki še posebno pozoren, saj lahko zapleti vodijo v resna, tudi življenjsko ogrožujoča stanja.
